ANKETA šolsko leto 2023/2024

 


NOVO: Poročilo anket glede zadovoljstva s šolsko prehrano:

 

Jedilniki:

Šolsko leto 2022 / 2023

ALERGENI

 

 

prehrambena_piramida

 

 

Z MAJHNIMI KORAKI DO BOLJŠEGA ZDRAVJA http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/z_majhnimi_koraki_v_zdrav_zivljenjski_slog.pdf

BROŠURA–PREHRANA ZA MLADOSTNIKA http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/1705-3765.pdf

GIBAM SE: PRIROČNIK ZA MLADOSTNIKE http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/prenos_3.pdf

SPANJE IN ŠOLARJI http://www.nijz.si/sl/spanje-in-solarji

ZDRAV ŽIVLJENJSKI KROG SREDNJEŠOLCEV (DUŠEVNO ZDRAVJE) http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zdrav_zivljenjski_slog_srednjesolcev-_dusevno_zdravje.pdf

Prehrana šolskih otrok in mladostnikov

V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk« (TSZ), v katerega so vključeni slovenski vrtci in osnovne šole z namenom, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci , da spoznajo, da je potrebno biti pozoren, kakšno hrano jemo in posledično, da je lokalna hrana ustreznejši izbor. Tudi na naši šoli smo jim ta dan pripravili kruh od kmetije iz Bistre, mleko od kmetije iznad Prevalj, uživali so bio slovensko maslo in ugriznili v slastno jabolko, ki je zrastlo na slovenskih tleh, med pa je bil seveda od naših okoliških čebelarjev. Učenci so v okviru projekta Zaščitništvo ta obrok zaužili nekoliko drugače. Prvo in drugošolčkom so namreč na pomč priskočili naši učenci iz 8. in 9. r. , ki so pri mazanju medu na kruh že nekoliko spretnejši. V obeh razredih je bilo sicer polno kot v panju, toda prijetno in domače.

 

 

Ob 16. oktobru –  dnevu hrane v razmislek!

Na eni strani se  soočamo s težavo pridelovanja hrane, po drugi strani pa se število svetovnega prebivalstva stalno povečuje in po predvidevanih naj bi bilo leta 2050 na Zemlji  9,6 milijarde prebivalcev, od tega 1 milijarda lačnih.

Iz teh razlogov se moramo tudi na Koroškemosredotočiti na lokalno pridelavo, lokalne pridelke in seveda tudi sezonsko ponudbo. Ni pa vse odvisno le od pridelovalcev hrane. Tudi tukaj velja pravilo, da povpraševanje naredi ponudbo. Povedano drugače, če se bomo mi kot potrošniki odločili za lokalno pridelano hrano, bodo imeli lokalni pridelovalci zagotovljeno prodajo in bodo lahko v prihodnje širili svojo ponudbo. K temu lahko prispeva na individualni ravni vsak potrošnik. Na tak način bomo ne le varovali okolje, ampak lahko tudi uživali svežo, polnovredno-hranilno bogato hrano s kratkim transportom oz. rečeno: »Včeraj še na njivi – danes že zaužito v  pripravljenem obroku«.

 

OBVESTILO O ALERGENIH

Uredba (EU) št. 1169/2011 – Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti v obratih javne prehrane

S 13. decembrom 2014 se prične uporabljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (v nadaljevanju Uredba 1169/2004).

Navedena uredba v 44. členu določa, da so podatki o alergenih, kadar so ti prisotni v končnem proizvodu, obvezni tudi za ne predpakirana živila ponujena za prodajo končnemu potrošniku. Seznam sestavin ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti (t.i. alergeni) so navedeni v Prilogi II Uredbe 1169/2004.

PRILOGA II

SNOVI ALI PROIZVODI, KI POVZROČAJO ALERGIJE ALI PREOBČUTLJIVOSTI:

1. Žita, ki vsebujejo gluten, zlasti: pšenica, rž, ječmen, oves, pira, kamut ali njihove križane vrste, in proizvodi iz njih, razen:

(a) glukoznih sirupov na osnovi pšenice, vključno z dekstrozo ( 1 );

(b) maltodekstrinov na osnovi pšenice ( 1 );

(c) glukoznih sirupov na osnovi ječmena;

(d) žit, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

2. raki in proizvodi iz njih;

3. jajca in proizvodi iz njih;

4. ribe in proizvodi iz njih, razen:

(a) ribje želatine, ki se uporablja kot nosilec za vitamine ali karotenoide;

(b) ribje želatine ali želatine iz ribjih mehurjev, ki se uporablja kot sredstvo za bistrenje piva in vina;

5. arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih;

6. zrnje soje in proizvodi iz njega, razen: (a) popolnoma rafiniranega sojinega olja in maščob ( 1 );

(b) naravnih zmesi tokoferola (E306), naravnega D-alfa-tokoferola, naravnega D-alfa-tokoferol acetata, naravnega D-alfa-tokoferol sukcinata iz soje;

(c) rastlinskih sterolov in estrov rastlinskih sterolov iz sojinega olja;

(d) rastlinskih estrov stanola, proizvedenih iz sterolov iz sojinega olja;

7. mleko in mlečni proizvodi (ki vsebujejo laktozo), razen:

(a) sirotke, ki se uporablja za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora; (b) laktitola;

8. oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh.) K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, razen oreškov, ki se uporabljajo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora;

9. listna zelena in proizvodi iz nje;

10. gorčično seme in proizvodi iz njega;

11. sezamovo seme in proizvodi iz njega;

12. žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO 2 , ki se izračunajo za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev;

13. volčji bob in proizvodi iz njega; 14. mehkužci in proizvodi iz njih.

Priloga II velja kot legenda k jedilniku vrtca in šole!

 

Zapisla vodja prehrane Sabina Kovačič

(Skupno 16.218 obiskov, današnjih obiskov 1)