V četrtek, 17. 09. 2015, smo se podali na kolesarjenje skozi jamo zaprtega rudnika. Ogreli smo se že s poganjanjem pedal in potiskanjem koles po strmem klancu proti Igčevem, kjer smo vstopili v svet tišine in teme. Na Igrčevem sta nas čakali dve vodički, Lara in Petra. Razdelili sta nam svetilke, saj bi se brez njih težko znašli globoko pod zemljo. Toplo oblečeni in tudi sicer pripravljeni smo se (nekateri z nelagodjem v srcu) podali na našo 6 kilometrsko kolesarsko pot po rovih. Med potjo nam je Lara predstavila življenje in delo rudarjev nekoč, kar je bilo zelo zanimivo. Med potjo smo pobirali s tal dragocene koščke bleščečih kamnov, ki nam bodo morebiti prinesli bogastvo. Del poti smo opravili peš in med ogledom znamenitosti nam jo je zagodel jamski škrat, Perkmandlc, ki je obrnil nekaj sedežev na kolesih, enega celo skril, Andrejevo kolo pa je celo obesil visoko v zrak. Bilo je kar nekaj smeha, malo pa tudi skritega strahu, če se le kje v temi ne skriva navihan škrat. Po skoraj dveh urah popotovanja pod zemljo smo se z desetih stopinj, kolikor je stalna temperatura v jami, skoraj raztopili na toplem septembrskem soncu. Še spust proti Poleni, nekaj igranja v labirintu in plezanja po dinozavrih pred muzejem rudnika, nato pa je sledil povratek proti Črni. Bila ja zanimiva izkušnja, so rekli učenci, bili so malo utrujeni, a kaj je to proti novim izkušnjam. Tega res ne doživiš vsak dan.
Učiteljica spremljevalka
Andrejka Fajmut, prof.
