UNESCO je 5. oktober kot svetovni dan učiteljev razglasil leta 1994 z namenom, da bi predstavil in poudaril poslanstvo učiteljev ter njihove dosežke v vzgoji in izobraževanju.
V ta namen smo na šoli povprašali učitelje, kako doživljajo učenje in kakšno je njihovo mnenje o spreminjanju učencev in učenk skozi leta poučevanja.
Kako so se učenci spreminjali skozi Vaša leta učenja?
Skozi leta poučevanja opažam spremembe na dveh področjih. Pri medsebojnih odnosih in odnosih do učiteljev in drugih odraslih so učenci (vsaj večina njih) postali bolj direktni, sproščeni. Uporabo sodobnih komunikacijskih naprav, socialna omrežja … imajo »v malem prstu«. Po drugi strani pa opažam, da je v zadnjih letih dosti manj tistih, ki po internetu ali televiziji spremljajo še kaj drugega kot zabavne vsebine, npr. aktualne dogodke, poučne oddaje …
– Špela Pečnik –
Kako se spominjate svojih osnovnošolskih dni, ali so bili takrat učitelji drugačni?
Od zaključka moje osnovne šole je minilo že kar nekaj desetletij. Seveda je bilo takrat drugače. Ni bilo napovedanega spraševanja, za nenapisano domačo nalogo si lahko takoj dobil nezadostno, bilo je več učne snovi in učenja na pamet. Če si manjkal v šoli ali bil dežuren, si moral imeti prepisano vso snov in nihče ni vprašal med uro, kaj smo delali, ko njega ni bilo. Posojali smo si zvezke za prepis – tudi starši so hodili k zdravim sošolcem, da smo imeli vse urejeno. Vsa obvestila smo si zapisali v beležke in starši so morali doma podpisati, da so jih videli. Nobenega zapravljanja za papir in različna navodila ni bilo, pa smo vseeno dobro delali. Bili smo bolj odgovorni in spoštljivi.
– Milena Mesner –
Ali ste skozi leta učenja obžalovali oz. si želeli, da bi za poklic izbrali kaj drugega?
Že kot mladostnica sem imela dve enakovredni poklicni želji (cilja) – študirati matematiko ali veterino. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za študij matematike. Je pa res, da včasih razmišljam, kako bi bilo, če bi se na koncu odločila za veterino in ne za matematiko.
-Špela Pečnik-
Svet in znanost gresta dalje, zato je prav, da se v pouk vključuje sodobna tehnologija, da lahko »poguglamo«, saj je veliko novih spoznanj. Toda še vedno morajo biti v ospredju dobri medčloveški odnosi. Najboljša spodbuda ali tolažba je človek, ne pa tehnologija. Otroci se morajo tudi sami dokopati do določenih spoznanj, četudi na boleč način, ker v življenju ni vse samo ravno. Starši in učitelji jim včasih preveč »prinesemo na krožniku«.
– Milena Mesner –
V uredništvu šolskega časopisa se učiteljicama, ki sta odgovorili na naša vprašanja, najlepše zahvaljujemo za sodelovanje.
Intervju je pripravila: Pia Potočnik, 9. a
